|Domov|Naš pristop|Proces upravljanja|

Proces upravljanja

Pri aktivnem pristopu gre za odločitev upravljalcev portfelja za strategijo aktivnega upravljanja in spremljanja razporeditve sredstev ter izbire vrednostnih papirjev v portfeljih.

Aktivni pristop k upravljanju premoženja

Pri aktivnem pristopu gre za odločitev upravljalcev portfelja za strategijo aktivnega upravljanja in spremljanja razporeditve sredstev ter izbire vrednostnih papirjev v portfeljih. Z ekonomskega in teoretičnega vidika postane aktivno upravljanje sredstev zanimivo, ko cene vrednostnih papirjev na trgu niso enake njihovim poštenim vrednostim, torej ko kapitalski trgi niso v ravnotežju.

Dejstvo, da so v preteklosti določeni aktivno upravljani portfelji in skladi dosegali višje donose kot primerljivi indeksi, pa v neki meri upravičuje uporabo tega pristopa v praksi.

V Publikumu smo se na tej podlagi odločili za aktivni pristop k upravljanju premoženja. Močna analitična podpora s kombiniranim bottom-up in top-down pristopom nam namreč omogoča identificiranje naložbenih priložnosti, ki so na trgu v danem trenutku prenizko vrednotene.

V teoriji ločimo tri skupine pristopov k investiranju in oblikovanju investicijskih strategij.


Pasivne investicijske strategije

  • gre za investicijske strategije, ki niso zelo odzivne na spremembe v pričakovanjih,
  • ineksiranje ter »kupi in drži« strategija sta primera teh strategij.


Aktivne investicijske
strategije

  • so bolj odzivne na spremembe v pričakovanjih,
  • podlaga za ustvarjanje donosov so razlike v oceni vrednosti delnice upravljalca premoženja in trga,
  • iskanje alfe ter uresničevanje individualni stranki prilagojene investicijske strategije.


Hibridne investicijske strategije

  • delno aktivne, tveganju prilagojene ter razvite indeksne strategije so primer hibridov med pasivnim in aktivnim pristopom.

Upravljanje s tveganji

Tveganje lahko opredelimo kot verjetnost, da bodo dejanski donosi naložb drugačni od pričakovanih. To vključuje tudi možnost izgube dela začetno vloženega kapitala. Običajno tveganje merimo s statističnimi metodami, kot sta standardni odklon ter zgodovinski ali povprečni donosi.

Eno od osnovnih načel v financah se nanaša na razmerje med tveganjem in donosom naložbe. Večje kot je tveganje, ki ga je investitor pripravljen sprejeti, večji so tudi potencialni donosi.


Tveganja pri investiranju na kapitalske trge

  • tržno tveganje z valutnim tveganjem ter tveganjem spremembe obrestne mere
  • kreditno tveganje
  • likvidnostno tveganje
  • operativno tveganje
  • pravno tveganje


Dodatna tveganja pri investiranju na tuje trge:

  • ekonomsko tveganje
  • transferno tveganje
  • tveganje spremembe deviznega tečaja
  • lokacijsko tveganje
  • tveganje poplačila vladnih dolgov
  • politično tveganje

Eno od osnovnih načel v financah se nanaša na razmerje med tveganjem in donosom naložbe. Večje kot je tveganje, ki ga je investitor pripravljen sprejeti, večji so tudi potencialni donosi.

VAR

VAR je metoda ocenjevanja tveganja, ki meri najslabšo možno pričakovano izgubo v določenem časovnem obdobju, ob normalnih tržnih razmerah in dani stopnji zaupanja. Metoda je v izjemno pomoč tudi pri sprejemanju odločitev pri upravljanju, saj omogoča pogled v to, v kolikšni meri bo določena transakcija povečala oziroma zmanjšala tveganje celotnega portfelja.

Kot vemo, se s primerno diverzifikacijo portfelja lahko tveganja pri investiranju na kapitalske trge znižajo. Znano načelo investiranja jasno pove - ne nosi vseh jajc v isti košari! Za doseganje optimalnih donosov je ključna primerna razpršitev naložb v različne vrednostne papirje ter različne tipe sredstev. Da je lahko razporeditev sredstev optimalna, pa mora biti prilagojena specifičnim potrebam vsakega investitorja.

Naši strokovnjaki

Želite neposreden stik z našimi strokovnjaki? Pošljite jim elektronsko pošto ali jih pokličite po telefonu!

T: 01 300 60 43
E: pwm@publikum.si